V zbiranje podpisov za referendum o interventnem zakonu tudi civilna iniciativa

Civilna iniciativa Glas ljudstva se pridružuje zbiranju podpisov za referendum o interventnem zakonu za razvoj Slovenije, poroča STA. “Ne pristajamo na neoliberalne manevre, ki so se že ničkolikokrat izkazali za zmotne in škodljive vsem, razen peščici najpremožnejšim,” so izpostavili.

V civilni iniciativi se strinjajo s sindikalnimi centralami, da je interventni zakon za razvoj Slovenije v resnici zakon za razkroj Slovenije, je v današnji izjavi za javnost pred DZ dejal njen predstavnik Jaša Jenull. Predvideni ukrepi bodo po njegovih besedah koristili odstotku najbogatejših in oškodovali 99 odstotkov ostalih.

V sindikalnih centralah so v torek zagnali zbiranje 2.500 podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu. Če DZ referenduma zaradi davčnih določb ne bo dopustil, se bodo obrnili na ustavno sodišče, so napovedali.

V Svobodi napovedali podporo

Z namero sindikalnih central so se seznanili tudi v izvršnem odboru stranke Gibanje Svoboda. Generalni sekretar Matej Grah je po torkovi seji izvršnega odbora sporočil, da bodo v poslanski skupini podprli sindikalne centrale pri vseh aktivnostih za razpis referenduma o nedavno sprejetem interventnem zakonu. Menijo namreč, da morajo državljani dobiti besedo, ki je bila “v tej farsi hitropoteznega sprejemanja” marsikomu odvzeta, navaja STA.

V Svobodi so kritični zlasti do postopka sprejemanja zakona, ki posega v več drugih zakonov, kljub velikim spremembam pa je bila v postopku sprejemanja “marsikomu, če ne vsem”, odvzeta možnost razprave o rešitvah. “Vzeli so besedo predstavnikom vlade, niso upoštevali zakonodajno-pravne službe, ki je na 31 straneh opozorila, kaj vse je s tem interventnim zakonom narobe, preslišali so državljanke in državljane, ki jih skrbi, kaj bo z njihovimi pokojninami, ki jih skrbi, kako bodo njihovi starši in stari starši preživeli. Utišali so tudi nas poslanke in poslance in, kar je bilo najbolj absurdno, utišali so sindikalne centrale,” je nanizal Grah.

Kritičen je bil tudi do odnosa predstavnikov strank nastajajoče koalicije do sindikatov, saj “so si upali celo javno izjavljati, da sindikati ne služijo svojemu namenu in da ne delajo za pravice delavcev”. “Verjetno, če bi lahko, bi jih bili pripravljeni tudi ukiniti in kljub tem grožnjam, kljub tem besedam so ravno sindikalne centrale tiste, ki so včeraj prve povedale, da bodo začeli z zbiranjem podpisov za zakonodajni referendum. Torej so se kljub vsem grožnjam postavili v prvo bojno linijo za pravice delavcev, za upokojence in ne nazadnje tudi za mlade,” je dejal Grah.

Zato je po njegovih besedah “logična posledica”, da bo stranka Gibanje Svoboda sindikalnim centralam pri tem pomagala, tudi z zbiranjem podpisov in drugimi aktivnostmi na terenu.

Aktivirali so se tudi v SD

Zbiranju podpisov za razpis referenduma se pridružuje tudi stranka SD. Kot so sporočili v njeni poslanski skupini, pri interventnem zakonu ne gre za razvojni zakon, temveč za zakon, ki načenja solidarnostne mehanizme države in omogoča davčne odpustke posameznikom z najvišjimi plačami.

“Socialni demokrati obžalujemo sprejem škodljivega zakonodajnega paketa, ki je obšel socialni dialog, ruši solidarnost, slabi javno zdravstvo in druge javne storitve ter bo ustvaril tudi milijardno luknjo v javnih financah,” so v sporočilu za javnost zapisali v poslanski skupini SD.

Grah: Zakon spominja na en zmazek

Grah je ponovil tudi kritike zakona. Po njihovi oceni namreč zakon v marsikateri točki ni uresničljiv, verjetno je tudi neustaven in razdvaja ljudi. “Mene to spominja na en zmazek, ki bi ga lahko primerjal s tem, da nalogo za matematiko prepišem v petih minutah, preden se pouk nadaljuje,” je bil slikovit.

Pričakuje, da bodo poslanke in poslanci, ki so zakon sprejeli, odločali o dopustnosti zakonodajnega referenduma o njem. “Srčno upam, da bo jih takrat srečal razum in bodo glasovali tako, kot so tudi ljudem obljubljali, in takrat bomo videli, ali so na strani moči ljudi in moči argumenta,” je pristavil Grah. Želi pa si, da bi tudi ustavno sodišče presodilo o ustavnosti takšnega referenduma o zakonu, ki sicer res posega tudi na davčno področje, o čemer referendum ni dopusten, a obenem “radikalno posega na 20 področij” in lahko poruši naš vrednotni sistem, njegove besede povzema STA.

Razgradnja javne zdravstvene mreže

V Glasu ljudstva so danes posebej opozorili pred ponovnim pospeševanjem privatizacije in uničevanja javnega zdravstva. Legalizacija dvojne prakse v zdravstvu pomeni razgradnjo javne zdravstvene mreže, prelivanje kadrov in denarja iz javnih ustanov k zasebnim izvajalcem, poviševanje cen in vse večjo odvisnost države od izvajalcev, podjetnikov, “profiterjev”, je menil nekdanji minister za zdravje Dušan Keber.

“Zlasti javne bolnišnice bodo imele manj denarja kot danes, čakalne dobe za zdravljenje najzahtevnejših bolnikov se bodo podaljšale, država bo prisiljena uvesti doplačilo, dobili bomo dvotirno zdravstvo, hitrejšo pot za bogate in čakalne vrste za večino, eno zdravstvo za tiste, ki bodo lahko plačali in drugo za vse ostale,” se boji. V iniciativi medtem po njegovih besedah verjamejo v državo, v kateri javno zdravstvo ni strošek, ampak civilizacijski dosežek, navaja STA.

Prepuščanje nemilosti lastnikov nepremičnin in veletrgovcev

Katarina Rotar iz Slovenske filantropije se je medtem obregnila ob znižanje davka na oddajanje nepremičnin in DDV za osnovna živila, saj da bo ob odsotnosti varovalk dejanski učinek povsem prepuščen “dobroti” lastnikov nepremičnin in veletrgovcev; ob socialno kapico, ki ne bo zajela inženirjev, znanstvenikov, zdravnikov, temveč bo koristila zgolj kot usluga najbogatejšim; in “davčne odpustke” za tako imenovane normirance, ki naj bi spodbudili “espeizacijo” delovne sile, vzpostavili še hujšo konkurenco med zaposlenimi in navideznimi samostojnimi podjetniki, spodbudili plačni damping in skrčili delavske pravice.

Rotar je bila kritična tudi do napovedanih sprememb sistema dolgotrajne oskrbe. Nastajajoča koalicija, ki mu očita, da ne deluje, bi ga morala popraviti z ustrezno infrastrukturo in krepitvijo kadrov, ne pa mu odvzemati sredstev, je prepričana. “Nekaterim skupinam državljanov bo odpuščenih nekaj evrov mesečno za prispevek, vsi, tudi tisti, ki jim bodo odpuščeni ti majhni zneski, pa bodo takoj deležni več 100 evrov višjih položnic za dolgotrajno oskrbo,” je posvarila.

Poslabšanje položaja upokojencev

Interventni zakon “grobo posega v sisteme socialnih zavarovanj ter sisteme solidarnosti in medgeneracijske povezanosti”, kar bo vodilo v poslabšanje položaja upokojencev, je nadaljevala Nevenka Lekše iz Sindikata upokojencev Slovenije.

Med drugim je bila kritična do predvidenega obveznega upokojevanja ob izpolnitvi pogojev in uvajanja polne pokojnine tistim, ki se bodo ponovno zaposlili. “Katera skupina zaposlenih bo lahko po 40 letih dela nadaljevala delo? Delavci na delovnih mestih, ki so fizično in psihično naporna, komaj dočakajo polno pokojninsko dobo in upokojitev. Torej je ta možnost dvojnega razmerja namenjena visoko izobraženim ljudem, kot so zdravniki, sodniki, birokracija,” je navedla.

Brez razmisleka in javne razprave

Interventni zakon je bil pripravljen brez razmisleka in javne razprave, v njem ni nobene analize dolgoročnih posledic, kar je, pa je intelektualno zelo revno, pa je ocenil predstavnik inštituta Danes je nov dan Filip Dobranič. Predlagateljem je očital ponavljanje floskul ter nepripravljenost za razpravo in neodzivnost na pomisleke javnosti in stroke.

Zakon so pripravili poslanci strank NSi, SLS in Fokus ter Demokrati in Resnica, DZ pa ga je potrdil v ponedeljek, smo poročali.